Octopus Gravel: 3. mesto, ki ga je skoraj odnesla nevihta

29. junija je v švicarskem Andermattu potekal dogodek serije Gravel Earth Series, Octopus Gravel. Dirka je dobila ime po inovativni trasi: 7 »lovk«, ki od Andermatta vodi na vrh sedmih vzponov. Čas se meri le na treh segmentih, zato lahko preostanek trase voziš v svojem ritmu, se ustaviš za fotografijo (pokrajina je res čudovita) in uživaš na okrepčilnih postajah. Tudi vrstni red vzponov si izbereš sam. Na vrhu vsakega dobiš štampiljko, ki jih zbiraš na spominski kartici dogodka. Skupna dolžina trase je okrog 130 kilometrov, pri tem pa se nabere več kot 4.000 višinskih metrov vzpona. Pri tem niti ni obvezno prevoziti vseh vzponov – a sama sem si tega seveda želela, saj je prav vsak med njimi nekaj posebnega. Načrte je nekoliko pokvarila nevihta, a več o tem kasneje …
 

Najprej garanje, potem užitek

Ker je dogodek del serije Gravel Earth Series, je bila temu primerna tudi konkurenca: okrog 700 tekmovalcev, med njimi številni, ki redno dirkajo na gravel dogodkih in tekmujejo za svoje ekipe. Odločila sem se, da začnem s tremi vzponi, ki vključujejo tudi segmente za končno razvrstitev. Tako sem jih začela karseda sveža, hkrati pa bi se po tem lahko bolj sprostila. Vermigelhütte, Rossmettlen in Tremola je bil izbran vrstni red. Prvi segment sem začela precej prehitro in brez občutka. Druga dva sta šla bolje. Vse skupaj je oteževal tudi močan veter …
 

V nadaljevanju poslabšanje vremena

Začeli smo v sončnem jutru, prva dva vzpona je bilo celo vreme zares idilično. Ob trasi so se sprehajale krave in koze, bilo je prijetno in relativno toplo. Po Tremoli sta me čakali še dve krajši »lovki« ob prelazu Gotthard (med temi tremi se namreč ni bilo treba vrniti v Andermatt). V tem času se je že precej pooblačilo in na višini je bilo mrzlo. Na delu trase je bilo treba celo peš čez manjšo zaplato snega! Megla je poskrbela za dramatično vzdušje in kljub mrazu je vse potekalo gladko. Še en vzpon in bom uvrščena (na spletni strani je bil namreč pogoj za uvrstitev v rezultate zaključenih vsaj šest od sedmih vzponov)! Kot šesti vzpon sem tako napadla Oberstafel, do katerega je vodila dolga ravnina. Skupno je ta »predzadnji« vzpon skupaj s spustom do izhodišča v Andermatt obsegal 34,8 km in 780 višinskih metrov. Ravno tu pa se je zapletlo …
 

Nevihta prekinila dogodek in poskrbela za zmedo

Tik pod vznožjem klanca, po več kot 10 km ravnine, so nasproti vozeči kolesarji začeli opozarjati, da je treba obrniti. Ena izmed udeleženk je nato razložila, da so jih nekaj km višje obrnili motoristi (ki so pomagali pri izvedbi dogodka) in jim naročili, naj se vrnejo na štartno-ciljni prostor v Andermatt. Dogodek je bil zaradi bližajoče se nevihte prekinjen. Razočarana sem se torej vrnila v Andermatt, a z nevihtami v Alpah ni šale. Problem je pa je bil, da sem zaključila le pet izmed sedmih vzponov, torej premalo za uvrstitev. V Andermattu tudi nihče ni vedel, ali se bo to pravilo spremenilo. No, čez kako uro je dež ponehal, zato sem se odpravila proti zadnjemu vzponu: Gütsch. Ta se sicer dvigne za kar 960 metrov, je je pa nekoliko krajši od Oberstafla: v primeru ponovnega dežja je torej pot do izhodišča hitrejša. Večjih zapletov potem ni bilo, vsaj do podelitve. Na koncu sem odvozila šest »lovk« in pol, vožnjo pa zaključila okrog 17.30.
 

Stopničke? Morda kdaj drugič

Po koncu vožnje sem se šla segret v hišo na štartno-ciljnem prostoru, kjer je kasneje potekala tudi zabava, podelitev in ostalo dogajanje prireditve. Ko sem naložila vožnjo in pogledala uvrstitve, sem se razveselila tretjega mesta. Glede na to, da do 18.00 (do takrat je bilo treba zaključiti vožnjo) ni ostalo več veliko časa, bo tako verjetno tudi ostalo. Presenetilo pa me je, da so s podelitvijo začeli že nekaj minut pred šesto zvečer. Kaj pa, če je slučajno še kdo na trasi? No, izkazalo se je, da se je organizator na željo nekaterih kolesarjev odločil, da celoten program nekoliko premakne. Dogodek je bil zaradi nevihte namreč uradno že predčasno zaključen (o čemer žal nismo bili obveščeni preko maila, ampak so zgolj na okrepčevalnih postajah motoristi predajali informacije). Ker so uvrstitve posodobili nekaj minut preden sem sama naložila vožnjo, me tudi niso poklicali na podelitev. Organizator je kasneje pojasnil situacijo, me uvrstil v uradne rezultate in nama z Gregorjem celo ponudil namestitev za čez noč, da naju v šotoru ne bi namočil dež! Kljub slabšemu vremenu v drugi polovici dogodka je bila trasa resnično lepa in sem na dogodku zelo uživala. To, da del trase lahko dirkaš »na polno«, preostanek pa je namenjen uživanju, druženju in raziskovanju, pa se mi sploh zdi odlična ideja!
 

Povzetek

Podatki o sedmih »lovkah«:

• Vermigelhütte: 18,8 km; 620+
• Rossmettlen: 17,2 km; 680+
• Lago della Sella: 34,4 km; 980+
• Tremola: 9,4 km; 330+
• Airolo viewpoint: 9,2 km; 280+
• Oberstafel: 34,8 km; 780+
• Gütsch: 29 km; 960+

Odvozila in zapisala: Tjaša Sušnik
Strava: https://www.strava.com/activities/11768233489
Povezava na dogodek: https://gravelearthseries.com/octopus-gravel/