Peskamo: Kampiranje po Švici

Povzetek sedem dnevne avanture v Švicarskih gorah.

Piše: Tjaša Sušnik

Kampiranje po Švici: dve gravel kolesi + avto + šotor = top avantura

Z Gregorjem sva se že pozimi prijavila na gravel dogodek Octopus Gravel Race, ki je del serije Gravel Earth Series. Štart dirke je v švicarskem Andermattu, do tja pa kakih osem ur vožnje. Če se že voziva tako daleč, bi lahko tam tudi nekaj časa ostala in izkoristila priložnost za raziskovanje tega alpskega bisera. Na koncu sva se odločila, da se v Švico odpraviva s šotorom: tako bo cela odprava na dirko in dopust nekoliko ugodnejša (ja, nastanitve v Švici so res drage), vse skupaj pa bo zabavno in avanturistično. Dve kolesi, vso kolesarsko opremo, šotor, spalke, gorilnik in celo hrano sva tako stlačila v avto (brez nosilcev za kolesa ali strešnega kovčka) in se odpravila na kampiranje v Švico. In ja, vseskozi sva se zavedala, da je ravno julij najbolj deževen mesec v Andermattu (in verjetno tudi v Švici nasploh), saj v povprečju kar 16 dni ta mesec pada dež.

1. Dan: Pot do Andermatta in prevzem številk

Kolo: 14 km, 120 m

Prvi dan sva pretežno presedela v avtu. Vmes sva že naredila nekaj fotografij švicarske pokrajine, a se vseeno nisva veliko ustavljala. Sama sem bila precej neprespana in misel na kolo mi ni bila preveč ljuba. Vseeno sva po prihodu v kamp naredila krajšo razpeljavo, na štartno-ciljnem prostoru prevzela štartne številke in postavila šotor v kampu. Na veliko presenečenje sva ugotovila, da sta ravno soseda v kampu prav tako Slovenca. Kakšno naključje! Na gorilniku sva pripravila še tipično kolesarsko večerjo: makarone. Budilka za naslednji dan je pripravljena, kolesa tudi …

2. Dan: Čas za dirko Octopus Gravel Race

Kolo: 120 km, 3.720 m

Štart dirke je bil ob 8.30. Tokrat celo nisva zamudila, na štartu sva bila že štiri minute prej . Več o sami dirki izveš v drugem prispevku … Skratka, po cilju sem bila povsem mokra zaradi dežja in premražena, saj temperature na taki višini niso prav nič poletne. Prvotno sva nameravala prespati v šotoru, a nama je organizator zaradi vseh kolobocij glede rezultatov po cilju ponudil brezplačno nočitev v hiši z zajtrkom. V dežju sva potem pospravila šotor in se preselila na drugo lokacijo.

3. Dan: Poplavljena pot do kampa pri Zermattu

Prejšnji večer sva bila že tako utrujena, da se z logistiko nisva preveč ukvarjala. Zjutraj pa je bila taktika: tja, kjer je vremenska napoved najlepša. Napovedana količina padavin je bila najnižja v Zermattu, zelo turistično znanem mestecu na jugu Švice. Greva torej tja. Hitro se je zapletlo, saj je bil prelaz, ki povezuje Andermatt in dolino, po kateri se pride do Zermatta, zaprt. Pod prelazom skozi predor vozi tudi avtovlak. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer pa tudi ta ni obratoval. Tako je bila pot približno 3-krat daljša, kot bi bila sicer. Tudi prva izbira kampa ni prišla v poštev, ker so poplave onemogočile dostop do tja. Na koncu sva se namestila v kamp Randa nekaj kilometrov stran. Tam sva prenočila kar trikrat in bila zadovoljna z izbiro.

4. Dan: Kolo zamenjala za hojo

Hoja: 16 km, 1.000 m

Jutro ni bilo preveč optimistično. Deževalo sicer ni, a oblačnost oziroma megla nista bila ravno mamljiva za kolesarjenje. Ker sva v Švico tovorila tudi čevlje in oblačila za pohodništvo, sva se odločila, da ta dan izkoristiva za pohod iz kampa to točke, kjer se ponuja razgled na ledenik. S seboj sva vzela tudi fotoaparat in resnično uživala v naravi. Na koncu pa se je nabralo tudi precej kilometrov in višinskih metrov, povzpela pa sva se na 2.370 metrov nadmorske višine. Kljub oblačnemu vremenu so bili slapovi čudoviti, ledenik se je lepo videl in prizori so bili veličastni.

5. Dan: Kolesarjenje z razgledom na Matterhorn

Kolo: 48 km, 1.460 m

Končno je prišel na vrsto dan za obisk znamenitega Zermatta. Visokogorsko mestece kljub množičnemu turizmu velja za »eko« mestece in v skladu s tem ni dostopno z avtomobilom. Celo lokalno prebivalstvo v mesto ne sme z avtom. Ena možnost je tako javni prevoz (železnica), druga, ki sva jo izbrala midva, pa kolo. Že sama vožnja po Zermattu je neke vrste turistična atrakcija. Povsod ogromno ljudi (česar se pri kampiranju in raziskovanju alpskih prelazov odvadiš), trgovin, zastav, lesenih hiš in dogajanja. Od Zermatta sva pot nadaljevala po sprehajalni poti, ki naj bi nama postregla s prelepimi razgledi na Matterhorn. Aplikacija Komoot, kjer sva načrtovala traso, naju sicer ni opozorila, da naju na poti navzgor čakajo stopnice in brutalni nakloni (nekatere dele sva morala pešačiti), o čudovitih razgledih pa se ni motila. Čisto pri najvišjem delu zarisane trase so poplave del poti odnesle, a sva vseeno naredila lep krog.

6. Dan: Grimselpass in Furkapass med vožnjo do Livigna

Kolo: 34 km, 1.080 m

Čakal naju je deževen dan, zato sva se odločila, da ga izkoristiva vsaj za vožnjo z avtom do druge lokacije. Odločila sva se, da pot nadaljujeva do Livigna. Vmes je bilo vreme ravno dovolj stabilno, da sva se ustavila še pod dvema cestnima prelazoma: Grimselpass in Furkapass. Izkoristila sva priložnost in s kolesi prevozila oba prelaza, nato pa nadaljevala pot.

7. Dan: Stelvio – ko zmanjka asfalta se začne gravel

Kolo: 60 km, 2.060 m

Prelaz Stelvio sva pravzaprav prevozila dvakrat: najprej z avtom, da sva prišla do kraja Prato Allo Stelvio, in potem še s kolesom nazaj gor. Ko sva po slabih dveh urah pribrcala na vrh asfaltiranega prelaza, sva se odločila vzpon nekoliko podaljšati. Tam levo se namreč nadaljuje gravel, ki tudi na Komootu izgleda vozen. No, Stelvio je res dolg prelaz, a vsaj ni strm. Z gravel prenosi je še lažje, prav lepo lahko vrtiš. Žal pa to ne velja za makadam, po katerem sva nadaljevala traso: zaradi strmine sem (pre)pogosto sestopila s kolesa. Trud je bil poplačan, saj sva s tako s kolesom dosegla nekaj čez 3.000 metrov nadmorske višine. Vprašanje kdaj in kje bo naslednja priložnost, da s kolesom pridem na tako višino.

8. Dan: Vsega lepega je enkrat konec

Zadnji dan je bil spet namenjen vožnji v avtomobilu in roadtrip po Švici se je zaključil. No zvečer je ostalo ravno dovolj časa še za kratek trening doma.

Odvozila in zapisala: Tjaša Sušnik

Strava:

Izdelava spletne trgovine